 |
|||||
 |
 |
 |
  |
 |
 |
|
|||||
| |
|
|
|
|
|
Na dan 31. 3. 2007 je bilo na slovenskem trgu dela skupno 53.958 državljanov tretjih držav in 3.219 državljanov držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije. Od tega je bilo 51.615 državljanov z območja nekdanje SFRJ (Bosna in Hercegovina – 28.260, Črna gora – 24, Hrvaška – 7.388, Makedonija – 5.081, Srbija – 3.194, Srbija in Črna gora – 7.668), 2.343 pa je bilo državljanov preostalih držav.
V Sloveniji zaposlujejo tujce predvsem slovenska podjetja v tuji lasti ali podjetja, ki so tesno vezana na mednarodno poslovanje.
Tujci se lahko zaposlijo ali delajo v Republiki Sloveniji le, če imajo delovno dovoljenje in če je zavezanec za prijavo dela prijavil delo tujca na pristojnem Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Na podlagi tega se izda potrdilo o prijavi dela, ki dokazuje legalnost dela tujca v državi. Tujec lahko v Republiki Sloveniji opravlja samo tisto delo, za katerega mu je bilo izdano delovno dovoljenje.
Vlada RS vsako leto sprejme tudi Uredbo o določitvi kvote delovnih dovoljenj, s katero omejuje število državljanov tretjih držav na slovenskem trgu dela. Pri zaposlovanju tujcev je treba biti pozoren na vrsto določil, predpisov in procesov, ki jih je mogoče dodobra osvojiti le z delom ter izkušnjami na tem področju. Pozornost je treba nameniti tudi času pri teh postopkih.
Postopek zaposlovanja je odvisen od tega, ali tujec prihaja iz držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije ali iz tretjih držav. Za vse zaposlene delavce v Sloveniji pa ne glede na to, ali so slovenski državljani, državljani držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije ali pa so državljani t. i. tretjih držav, velja, da so glede plače ter drugih delovnih pogojev povsem izenačeni. Delodajalec mora upoštevati določbe delovno pravne zakonodaje in kolektivne pogodbe.
Postopek zaposlovanja državljanov tretjih držav poteka po pravilniku o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji delovnih dovoljenj in določa postopke ter dokazila za odločanje o izdaji delovnega dovoljenja. Vlogo za izdajo delovnega dovoljenja je treba vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (pri območni ali centralni službi zavoda). Treba je vložiti tudi prošnjo na predpisanem obrazcu za posamezno vrsto delovnega dovoljenja ter ji priložiti z zakonom in pravilnikom zahtevana dokazila.
Državljani EU za zaposlitev v Sloveniji ne potrebujejo delovnega dovoljenja. Delavci iz držav članic EU morajo za zaposlitev v Sloveniji izpolnjevati enake pogoje kot domači delavci in imajo enake pravice ter obveznosti kot domači delavci. Iz tega izhaja, da je vsak državljan države članice, ki išče zaposlitev v drugi državi članici, deležen enake pomoči zavoda za zaposlovanje te države kot državljani te države, kadar iščejo zaposlitev. Takšen delavec in njegova družina uživa enake socialne in davčne ugodnosti kot domači delavci.
Glavne težave pri zaposlovanju tujcev nastanejo, ker se podjetja ne informirajo dovolj, kakšen je postopek zaposlovanja tujcev. Postopek zaposlovanja delavcev iz EU je bistveno lažji kot za delavce, ki ne prihajajo iz EU. Napake se pojavljajo zaradi neurejene in pomanjkljive dokumentacije pred nastopom dela, težave so lahko vezane tudi na nastanitev delavcev ali prevelika pričakovanja podjetji, saj lahko delavci kmalu odidejo na ista, vendar bolje plačana delovna mesta v Zahodni Evropi ali pa najdejo ustreznejše delo pri katerem drugem slovenskem podjetju. Težave lahko nastajajo tudi zaradi jezikovnih ovir. Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve spremlja izvajanje Zakona o zaposlovanju in delu tujcev ter s spremembami in dopolnitvami zakona odpravlja ugotovljene pomanjkljivosti zakona tako, da bi bili pogoji jasni, enostavni in ne bi dopuščali izrabe zakona. Z letošnjimi spremembami bodo bistveno odpravljene tudi administrativne ovire v postopkih izdaje delovnih dovoljenj.
Kršitve v zvezi z zaposlovanjem tujcev se pojavljajo predvsem pri naslednjih postopkih:
– prijava in odjava začetka dela tujca ,
– hramba dokumentacije na delovišču ,
– vrnitev delovnih dovoljenj ,
– delo v nasprotju z izdanim dovoljenjem ,
– pridobitev delovnih dovoljenj ,
– nezakonito prepuščanje tujcev ,
– prijava izvajanja storitev ,
– zdravstveno zavarovanje tujcev.
(Podatki Ministrstva RS za delo, družino in socialne zadeve)
