 |
|||||
 |
 |
 |
  |
 |
 |
|
|||||
| |
|
|
|
|
|
Delovna doba naj bi po novi strategiji trajala do 65. leta, ko naj bi zaposleni zapustili trg delovne sile. Povprečna starost izstopa s trga delovne sile je v vzhodni Evropi 60 let. Vendar je dejanska starost, pri kateri se ljudje upokojijo, v povprečju 59 let. V povprečju se tako razlika med uradno upokojitveno starostjo, ki v večini držav precej presega 60 let in dejansko upokojitvijo giba od enega do šestih let.
Združenju delodajalcev se zdi nujno potrebno zvišati dejansko upokojitveno starost in s tem znižati razliko med uradno in dejansko upokojitveno starostjo. Poleg tega se delodajalci močno zavzemajo za uvedbo olajšav za podjetja (na primer davčne olajšave, oprostitev plačevanja socialnih prispevkov in podobno), ki bi starejšim delavcem omogočila, da ostanejo zaposleni tudi potem, ko so že dosegli prvo priložnost oziroma izpolnili prve pogoje za upokojitev.
V preteklosti so se ljudje lahko pri 55 letih ali še prej vključili v programe zgodnje upokojitve, s katerimi so države reševale vprašanja prestrukturiranja in brezposelnosti v tranzicijskem obdobju. Kljub temu, da se programi zgodnjega upokojevanja večinoma ne izvajajo več, pa se miselnost ljudi in odnos družbe do tega vprašanja nista spremenila. Še vedno namreč obstaja veliko ukrepov in spodbud za upokojitev pred uradno določeno starostjo upokojitve.
Družba mora spremeniti svoj odnos do staranja in na ta način prispevati k rešitvi tega problema.
V Sloveniji se podpira miselnost o privilegiranosti starejših delavcev, saj jim pripadajo različne ugodnosti kot so na primer višja plača, povečana zaščita pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in tako dalje.
Raziskava je pokazala, da ima pozitivna diskriminacija starejših delavcev precejšen negativen vpliv na njihovo zaposlovanje, pa tudi na splošno prispeva k negativnemu odnosu podjetij do zaposlovanja starejših delavcev. Združenje delodajalcev se zato zavzema za enakovredno obravnavo starejših in mlajših delavcev.
Do sedaj so podjetja prejela le malo javnih pomoči, s katerimi bi lahko uvedla zdravstvene programe, oblikovala delovna mesta glede na starost in izvedla podobne spremembe ter tako obdržala starejše delavce. Zlasti majhna in srednje velika podjetja si ne morejo privoščiti dragih ukrepov, s katerimi bi ustvarila delovna mesta, primerna za starejše delavce. Zato se združenje delodajalcev zavzema za uvedbo programov pomoči, ki bi delodajalcem olajšali sprejem ukrepov za večjo vključenost starejših delavcev v delovno silo.
• Združenje delodajalcev močno podpira uvedbo in povišanje subvencij, davčnih olajšav in podobnih ukrepov za podjetja, ki zaposlujejo starejše delavce. Zaenkrat ne obstaja prav veliko programov pomoči, pa še ti so pogosto odvisni od sredstev iz Evropskega socialnega sklada in drugih virov financiranja. Ti programi pogosto niso dovolj pregledni in dosledni. Zato se veliko podjetij ne prijavi za denarno pomoč ali za druge oblike podpore, do katerih so upravičeni na osnovi zaposlovanja starejših delavcev, kar velja za majhna in srednje velika podjetja.
• Zato je nujno, da se vzpostavijo bolj zanesljive in preglednejše oblike pomoči podjetjem. Ključnega pomena je tudi, da so podjetja seznanjena s programi pomoči. Združenje delodajalcev predlaga, da se uvede posebne ukrepe pomoči za majhna in srednje velika podjetja, saj so ta redkeje pripravljena zaposliti starejše delavce ali vlagati v ukrepe, potrebne za njihovo zaposljivost.
Vir: raziskava Združenja delodajalcev in MDDSZ
Povzela: VR
